V Športnem društvu košarkarska šola Miklavž smo se prvi januarski konec tedna vrnili v Bečej na mednarodni turnir v košarki. Tako kot lani so tudi letos igrale štiri selekcije, in sicer U-17 (letniki 1999 in 2000), U-15 (letniki 2001 in 2002), U-13 (letniki 2003 in 2004) in U-11 (letniki 2005 in 2006). Omenjenim ekipam se je letos pridružila tudi ekipa veteranov športnega društva DTV Partizan, s katerimi vse leto pogosto sodelujemo. Omenimo še, da je turnir obiskalo nekaj staršev v lastni režiji, tako da smo občani naše občine za dobra dva dni kar preplavili to majhno vojvodinsko mestece.
Na pot smo se odpravili že ob treh zjutraj, kar pa ni motilo vedrega vzdušja na avtobusu. Še največja težava je bila nizka temperatura, saj je bilo zelo neprijetno zapustiti avtobus za kakšne nujne opravke. Ta mraz nas je potem spremljal do konca odprave.
Sam turnir je bil malce okrnjen glede na lansko leto, saj je potekal ravno v času pravoslavnega božiča in je bilo zaradi tega nekoliko manj prijavljenih ekip, predvsem iz Srbije. Kljub temu je bilo opaziti nekaj organizacijskih spodrsljajev, ki jih lani, kljub večjemu obsegu tekmovanja, ni bilo.
Kot že lani se je pokazala razlika v trenutni filozofiji košarkarske igre. Tako igrajo domače ekipe izredno agresivno obrambo, ki temelji na izredni fizični pripravljenosti. Naši fantje v tem elementu igre nekoliko zaostajajo, a izstopajo v taktični raznovrstnosti v napadu. Igra srbskih ekip tudi v napadu temelji na fizični moči in striktno na igri ena na ena. Ob tem so zelo zanemarili met na koš, ki je, milo rečeno, zelo slab. Skratka, v Srbiji se trenutno igra zelo agresivna košarka na moč brez elegantnih primesi, ki so nekoč tako krasile to igro na območju bivše skupne države.
Na igrišču so se fantje izvrstno kosali s fizično močnejšimi nasprotniki. Tako so letniki 2001 in 2002 zmagali, igralec Til Regoda je bil razglašen za najboljšega igralca turnirja v tej kategoriji. Posebno omembo si tukaj zaslužijo veterani, ki so zmagali obe tekmi, a na koncu bili razglašeni za zadnjo ekipo. Kogar zanimajo podrobnosti, naj se pozanima pri udeležencih, lahko pa vse skupaj opišemo s krilatico »srbska posla«.
Žal se je našemu igralcu Mihi Kranjcu pripetila poškodba. Med igro se je z mezincem zataknil ob nasprotnega igralca in si ga zlomil. Ko smo prispeli v bolnišnico, smo doživeli neprijetnost, saj rentgenski aparat v Bečeju ni deloval, zato smo morali v Novi Sad, kjer imajo novo otroško bolnišnico. Kljub vsemu so bili vsi ves čas zelo prijazni. Naj se ob tem zahvalimo g. Miranu Terzerju , ki je priskočil na pomoč s prevozom.
Po podelitvi pokalov in medalj smo se okoli 15. ure v nedeljo odpravili proti domu. Letos smo ubrali pot preko Osijeka, kar se je izkazalo za izvrstno potezo, saj na meji, koncu praznikov navkljub, nismo naleteli na gnečo kot lani. Med potjo ni bilo zaznati kakšne pretirane utrujenosti med otroki, kar pomeni, da smo se za počitek lahko obrisali pod nosom. Okoli polnoči smo prispeli v Miklavž, kjer so nas že nestrpno čakali starši.
I. P.
V KŠ Miklavž